In potem odraste v lepo mlado dekle, se nekega dne zaljubi in kmalu se prsti dveh rok prepletejo v trdno odločitev - poročila se bova! Medtem ko je ženinu pomembno, da stvari tečejo gladko, da bo osrečil izbranko svojega srca in da vse skupaj ne bo prenaporno, se v bodoči nevesti budijo prisrčne sanje male deklice. Poroka bo! Moja poroka ... popolna poroka.
Redkokdaj v življenju je toliko malenkosti, ki so vsaka zase tako zelo pomembne. Vabila, ki dihajo v stilu poročnega para, konfeti, ki so ravno prav sladki, obleka, ki bo kot ustvarjena zanjo, njegova oprava, dovolj samostojna, a vseeno usklajena, podvezica in romatičnost šopka, popolno ličilo in pričeska, cvetje, solze sreče, objemi, golobčki, šampanjec, svatba in nepozabna zabava ... Vse to je treba z občutkom zložiti v harmonijo dneva, ki je začetek in vrhunec, dogodek in spomin.
Ob veliko ženinih in mnogo nevestah sem stopal na njihov najlepši dan. Vsak mi je po svoje ostal v spominu, vsak je bil poseben na svoj način - vsi pa so si želeli isto. Dan, ki ga ne bodo pozabili.
Spomin pa je čudna reč. Čez leta bledi in dogodek se zavije le še v mehko kopreno občutij, ki smo jih takrat doživljali. Ko stopam ob ženinu in nevesti na njun najpomembnejši dan, se vedno znova zavedam, kakšno zaupanje sta mi izkazala. To, kar bom ustvaril ta dan, bo njun spomin še leta ohranjalo jasen in svež, tako čuteč kot je poročni dan. Ni dovolj, da bodo na slikah obrazi, da bom pritisnil sprožilec pravi trenutek, da bo ... V fotografijo je treba ujeti duha, vzdušje, vonj, svetlobo in čustva. Vse od česar migeta zrak nad povabljenci in zaradi česar je vsaka poroka neponovljiva. Zaradi česar se bosta čez veliko veliko let dve sivolasi glavi sklanjali nad albumom in si brez besed prikimavali.
